SEMINARSKA NALOGA
PRI PREDMETU SOCIOLOGIJA

Srednja šola Slovenska Bistrica

Brezposelnost – zgolj statistika ali globoka človeška stiska?
(Brezposelnost v Občini Slovenska Bistrica)

Mentorica: Bojana Vovko, prof. DIJAK:

Slovenska Bistrica, ______________________

KAZALO

1 UVOD 4
2 TEORETIČNI DEL 6 2.1 ZGODOVINSKI PREGLED PROBLEMATIKE 6 2.2 TEMELJNI POJMI 6 2.2.1 Opredelitev brezposelnosti 6 2.2.2 Vrste brezposelnosti in vzroki za njen nastanek 7 2.2.3 Stopnja brezposelnosti 8 2.3 POSLEDICE BREZPOSELNOSTI 9 2.3.1 Revščina kot oblika socialne ogroženosti 9 2.3.2 Vzroki in posledice dolgoletne brezposelnosti 10 2.3.4 Brezposelni v funkciji »grešnih kozlov« ali funkcionalnost revščine 11 2.4 POSLEDICE NEZAPOSLENOSTI ZA DRUŽBO 11 2.5 POSLEDICE BREZPOSELNOSTI ZA POSAMEZNIKA 13
3 EMPIRIČNI DEL 15 3.1 OPIS METOD IN POTEK DELA 15 3.2 ANALIZA ANKETIRANJA BREZPOSELNIH 17 3.3. ANALIZA ANKETIRANJA USLUŽBENCEV URADA ZA DELO 23 3.4 Intervju z gospo Jano Golub, dr.med., spec. DRUŽINSKE 26 MEDICINE 26
4 RAZPRAVA 28
5 ZAKLJUČEK 30
6 LITERATURA 31
7 PRILOGE 33

POVZETEK
Višja ali nižja stopnja brezposelnosti je nujen spremljajoč pojav tržnih gospodarstev. Vzroki zanjo so različni. V večini danes visoko razvitih držav je visoka stopnja brezposelnosti vsaj delno posledica tehnološkega razvoja. Ne glede na razlog za njen nastanek pa so vselej prisotne številne posledice, ki jih lahko obravnavamo z vidika družbe kot celote kot tudi z vidika posameznika in posameznice, čeprav sta oba med seboj tesno povezana. Visoka stopnja brezposelnosti ima za družbo kot celoto nedvomno več negativnih posledic. Prav o njih, predvsem pa o položaju posameznika, ki se znajde brez zaposlitve, smo se odločili razpravljati v raziskovalni nalogi. Osredotočili smo se na regijo, v kateri živimo, to je občina Slovenska Bistrica. S pomočjo literature smo se seznanili s temeljnimi pojmi in jih na kratko predstavili v uvodnem teoretičnem delu naloge. Za empirično raziskavo smo uporabili predvsem metodo spraševanja (ankete, intervju). Anketirali smo brezposelne osebe ter uslužbenke in uslužbence Urada za delo Slovenska Bistrica. V raziskavo smo vključili tudi mnenje zdravnice, specialistke družinske medicine, ki se pri svojem delu redno srečuje z zdravstvenimi posledicami brezposelnosti. Ugotovitve so potrdile večino hipotez, najbolj pa tisto o človeških stiskah, ki se skrivajo za neosebnimi statističnimi evidencami. Nalogo smo zaključili s predlogi za pomoč brezposelnim, predvsem z napotki za samopomoč, oblikovanimi na posebnem letaku.

Ključne besede: brezposelnost, stres, iskanje zaposlitve, zdravje, duševna stiska, socialna stiska, samopomoč, izobraževanje.

ABSTRACT
Higher or lower level of unemployment is a necessary accompanying phenomenon of market economy. The causes of it are different. A high level of unemployment in most of today's highly developed countries is at least partly due to a technological development. No matter what the reason for its beginning of existence is there are always numerous consequences that could be dealt with from the standpoint of the society as a whole and from the point of view of an individual likewise, although they are very much connected. High level of unemployment has certainly more negative consequences for the society as a whole. They are just the matter of discussion in our research, but most of all we decided to give a lot of thought to the question of an individual who looses his or her job. We focused on the region we live in, i.e. Slovenska Bistrica Commune. Through literature we learned about the basic concepts which we briefly presented in the theoretical introduction of our work. For the empirical research we mainly used the questioning method (questionnaires, interviews). We interviewed unemployed people and the Labour Office employees of Slovenska Bistrica. In our research we also included the opinion of a family medicine specialist who regularly encounters health consequences of unemployment at her work. Most hypotheses were confirmed, but most of all the one about human distress in the background of statistics. We concluded the work with some suggestions to help the unemployed mainly with self-help directions, designed on a special leaflet.

Key words: unemployment, stress, job seeking, health, mental distress, social distress, self-help, education. 1. UVOD
Evropska skupnost je v svoji Evropski socialni listini pravico do dela postavila med najpomembnejše pravice, če že ne kar za najpomembnejšo, saj o njej govori že v prvem členu. Pravica do dela ne pomeni, da mora država zagotoviti delovno mesto za vsakogar, ki ga želi, ker takega jamstva ni mogoče uresničiti. Dostopnost dela je preveč odvisna od ekonomske politike države, strukture proizvodnje, tehnološke razvitosti države, nivoja izobrazbe in sposobnosti vsakega posameznika. Zato je s to določbo mišljeno, da je treba zagotoviti pogoje, s katerimi se bodo izboljšale možnosti za zaposlitev in delo.[1]
Stopnja brezposelnosti v zahodni Evropi je bila v šestdesetih letih 20. stoletja 1,5-odstotna, v sedemdesetih 4,2-odstotna, v osemdesetih 9,2-odstotna in v devetdesetih 11-odstotna.[2]
Brezposelnost v Sloveniji je bila vse do konca 80. let zanemarljiv problem, kar pomeni, da je skorajda ni bilo. To je razumljivo, saj je bila zaposlitev del ustavno zagotovljene pravice do dela s proizvajalnimi sredstvi v družbeni lasti. S pojavom tržnega gospodarstva pa se je situacija temeljito spremenila. Problematika brezposelnosti se je dotaknila celotne države in s tem tudi Občine Slovenska Bistrica.
Cilj naše naloge ni bil iskanje gotovo številnih razlogov za brezposelnost, zato smo se teh dotaknili le v uvodnem teoretičnem delu. Namen naše raziskave je bil predvsem ugotavljanje posledic brezposelnosti in iskanje rešitev za njene »žrtve« z vidika družbe kot celote kot tudi z vidika posameznika in posameznice.

Raziskovalne hipoteze: – Brezposelnost v Slovenski Bistrici narašča.

– Temeljni vzrok zanjo je neskladje med povpraševanjem in ponudbo na trgu delovne sile.

– Brezposelnost vpliva na posameznikovo celotno osebnost in njegovo psihofizično

zdravje in stabilnost.

– Posledice, ki nastanejo zaradi brezposelnosti enega družinskega člana, se tako ali drugače dotaknejo celotne družine (stres, pomanjkanje finančnih sredstev, kot skrajna posledica tudi razpad družine …).

– Visoka stopnja brezposelnosti ima negativne posledice za družbo kot celoto (kriminal, droge, samomori, razpad družin …).

– Višja stopnja brezposelnosti se pojavlja pri ženskah (zaradi materinstva, spolne diskriminacije, kršenja zakonodaje s strani delodajalcev …).

Bistvo pričakovanih rezultatov raziskave:

– potrditi ali ovreči pravilnost zastavljenih hipotez,

– opozoriti na tiste segmente problematike brezposelnosti, ki se jim po našem mnenju namenja premalo pozornosti,

– podati nekaj predlogov za pomoč in samopomoč brezposelnim osebam, predvsem na osebni, človeški ravni.

2. TEORETIČNI DEL

2.1 ZGODOVINSKI PREGLED PROBLEMATIKE

V Sloveniji do konca 80. let brezposelnost ni predstavljala družbenega problema. Zaposlenih ni bilo mogoče odpustiti zaradi tehnoloških ali organizacijskih sprememb. Osemdeseta leta 20. stoletja so bila zaznamovana z globoko gospodarsko krizo. Tako je začelo prevladovati prepričanje, da ekonomski sistem, ki temelji na enakosti in solidarnosti ter pomanjkanju konkurence, zatira pobude za boljše delo. Rešitev so mnogi videli v ponovni uvedbi privatne lastnine proizvajalnih sredstev[3] in uvajanju tržnih načel tudi pri zaposlovanju. Leta 1990 je zakon o delovnih razmerjih dopustil pravico do odpuščanja zaposlenih.[4] Brezposelnost je začela hitro naraščati. Nova država se je morala soočiti z novimi izzivi, med njimi tudi s problematiko brezposelnosti.

2.2 TEMELJNI POJMI

2.2.1 Opredelitev brezposelnosti

Za opredelitev brezposelnosti in ukrepov za njeno zmanjševanje je potrebno poznati nekaj pojmov, ki se navezujejo na aktivnost celotnega prebivalstva države. Prebivalstvo delimo, glede na zmožnost sodelovanja v procesu dela, na dve skupini, in sicer:

a. delovna sila ali aktivno prebivalstvo[5], kamor sodijo osebe, stare od 15 do 65 let, ki iščejo delo ali so zaposlene. V to skupino torej sodijo tudi brezposelne osebe, ki so trenutno sicer brez dela, a so ves čas na razpolago za delo in aktivno iščejo zaposlitev. Pri določanju registrirane brezposelnosti se upošteva, da je brezposelni vsak, ki je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje RS.
b. neaktivno ali vzdrževano prebivalstvo predstavljajo gospodinje, šolajoča se mladina, upokojenci in ljudje, ki trajno ne delajo (nesposobnost za delo, invalidnost …).

Tabela 1: Aktivno prebivalstvo, Slovenija, oktober 2007[6]
| |Aktivno |Delovno aktivno |Delovno aktivno prebivalstvo |Registrirane |
| |prebivalstvo |prebivalstvo | |brezposelne |
| | | | |osebe |
| | |Skupaj |zaposlene osebe |samozaposlene | |
| | | | |osebe | |
|Skupaj |933.990 |864.490 |776.976 |87.514 |69.500 |
|Moški |521.784 |490.235 |426.022 |64.213 |31.549 |
|Ženske |412.206 |374.255 |350.954 |23.301 |37.951 |

2.2.2 Vrste brezposelnosti in vzroki za njen nastanek

Pomembno je razlikovati med vrstami brezposelnosti, saj so ukrepi za njeno zmanjševanje odvisni od vrste:
a. odkrita brezposelnost: – frikcijska: nastaja zaradi migracij in iskanj nove zaposlitve, je kratkotrajna; – strukturna: nastaja zaradi neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo na trgu delovne sile, je dolgotrajna, zmanjšujemo jo z aktivno politiko zaposlovanja in s prilagajanjem gospodarstva; – ciklična: nastaja zaradi premajhnega povpraševanja in je posledica nihanj v gospodarstvu (recesij in vzponov), zmanjšujemo jo z uskladitvijo rasti delovne sile in gospodarske rasti; – naravna: nastaja kot posledica frikcijske in strukturne brezposelnosti in se ji v tržnem gospodarstvu ni moč izogniti, je pričakovana stopnja brezposelnosti in nastaja tudi v regijah, kjer brezposelnost ne predstavlja večjega problema.

b. prikrita ali latentna brezposelnost vključuje osebe, ki so prostovoljno brezposelne, torej ne iščejo zaposlitve aktivno, vendar bi se bile pripravljene takoj ali ob določenih pogojih zaposliti. Vzrok za njen nastanek so apatija do trga delovne sile, neurejene osebe in družinske razmere ter zakonske omejitve zaposlovanja.[7] Prikrita brezposelnost predstavlja tudi zaposlene, ki imajo zaposlitev, vendar ničesar ne prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP).

2.2.3 Stopnja brezposelnosti

ŠTEVILO BREZPOSELNOSTI
STOPNJA BREZPOSELNOSTI = ------------------------------------------- * 100 ŠTEVILO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA

Stopnja brezposelnosti nam pokaže, kolikšen delež aktivnega prebivalstva je brez dela.[8]

Metode merjenja brezposelnosti v Sloveniji

a. anketna brezposelnost, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije v skladu z metodologijo Mednarodne organizacije dela in Statističnega urada Evropske unije. Vir podatkov je anketa o delovni sili, ki je bila pri nas uvedena leta 1993. Anketa zajema osebe, stare 15 let ali več, ki:
– v poročevalnem tednu niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za plačilo,
– so v zadnjih štirih tednih aktivno iskale delo in bi ga bile takoj pripravljene sprejeti, če bi ga našle,
– so že našle delo in ga bodo začele opravljati v času po poročevalskem tednu.
b. registrirana brezposelnost, o kateri zbira podatke Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in jih objavlja vsak mesec. Stopnjo registrirane brezposelnosti izračunava Statistični urad Republike Slovenije. Ti podatki niso mednarodno primerljivi, ampak so uporabni predvsem na regionalni ravni. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS so brezposelni tisti, ki:[9] – nimajo redne zaposlitve ali samozaposlitve, niso lastniki ali solastniki poslujočega podjetja ali niso lastniki ali uporabniki nepremičnine, s katerimi se lahko preživljajo, – so sposobni in voljni delati ter pripravljeni sprejeti zaposlitev, primerno njihovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, – so prijavljeni na pristojni izpostavi Zavoda RS za zaposlovanje.

Na število registriranih brezposelnih vplivajo določeni državni ukrepi, kot na primer uvedba ali povečanje minimalnih plač in nadomestila za brezposelnost, ki povečajo število brezposelnih. Program spodbuja tudi k predčasni upokojitvi.
Vzrok za razliko med anketno in registrirano brezposelnostjo je tudi velik delež dolgotrajne brezposelnosti v Sloveniji.[10] S trajanjem brezposelnosti se povečuje pasivnost brezposelnih. Le-ti ohranjajo formalni status, ker so opustili aktivno iskanje dela in ne izpolnjujejo kriterijev dejanske brezposelnosti.[11]

[pic]
Slika 1: iskanje zaposlitve

2.3 POSLEDICE BREZPOSELNOSTI

2.3.1 Revščina kot oblika socialne ogroženosti[12]

Revščina v najširšem smislu danes pomeni družbeno nesprejemljive oblike neenakosti in s tem prikrajšanosti na materialnem in socialnem področju (izobrazba, zdravje, kulturne dobrine) ter izločenost na družbeno obrobje (socialna izključenost). Nedvomno lahko opredelimo za revne vse tiste, ki živijo v tako slabih življenjskih pogojih, da slednji ogrožajo njihovo življenje, Takšna, pravimo ji absolutna revščina, ni edina oblika revščine. Za naše okolje bolj pereča je relativna oblika revščine, ki jo lahko določimo zgolj v odnosu do družbeno sprejemljivega načina življenja. Zato je ne moremo definirati za vse družbe in vse čase.[13] Nekdo, ki ima dovolj hrane, da preživi, stanovanje, v katerem ne zmrzne, s stališča lačnega v Etiopiji zagotovo ni reven, gotovo pa je socialno prikrajšan s stališča možnosti, ki jih ponuja njegovo kulturno okolje. Tako v naši družbi ni sprejemljiv način življenja, če v stanovanju ni tekoče vode, če otroku ne moremo omogočiti šolanja in počitnic ali če prijateljici, ki pride na obisk, ne moremo ponuditi kave.
Prav relativni revščini so podvrženi mnogi brezposelni in njihovi družinski člani. Tako je v gospodinjstvih, kjer nihče ni delovno aktiven, revščina 23,2 %, pri čemer narašča brezposelnost med starejšimi od 40 let in dolgotrajna brezposelnost.[14]

[pic]

2.3.2 Vzroki in posledice dolgoletne brezposelnosti

Dolgoletna brezposelnost je lahko posledica zdravstvenega stanja, starosti ali invalidnosti iskalca zaposlitve. Za te osebe postaja revščina nekaj zelo konkretnega in z vsakim nadaljnjim letom brezposelnosti situacija bolj brezizhodna. Obravnavane pobude kažejo, da ne gre le za materialne posledice, pač pa tudi za rušenje samopodobe in spreminjanja vrednot prizadetih posameznikov. Ljudje, ki jim dlje časa ne uspe dobiti zaposlitve, se počutijo odrinjeni in družbi nepotrebni. To lahko pripelje do socialne izključenosti, kar pomeni, da je posameznik dejansko izključen iz vsakodnevnih življenjskih obrazcev, običajev in aktivnosti ter zmanjšuje možnost izhoda iz revščine.[15]

2.3.4 Brezposelni v funkciji »grešnih kozlov« ali funkcionalnost revščine

Revščino kot posledico brezposelnosti lahko predstavimo tudi v luči nekaterih socioloških teorij. Revščino vidijo kot družbeno nujen in koristen pojav funkcionalisti.[16] Ustvarjala naj bi delovna mesta za tiste, ki se ukvarjajo z njeno problematiko (brezposelnost, droge, kriminal). Revni pa lahko služijo tudi za opravičevanje prevladujočih norm in vrednot. Družba potrebuje »grešne kozle«, ki jih lahko okrivi za lenobo, razuzdanost in nepoštenost, da bi tako prikrila napake v lastnem sistemu, predvsem pa zavarovala interese vladajočih elit.[17] Predstavniki konfliktnih teorij[18] pa vidijo razlog za brezposelnost in revščino v nepravični porazdelitvi družbene moči, ugleda in dobrin; revni zaradi samorekrutacije elit[19] ne bodo nikdar dosegli pomembnejših družbenih položajev.

2.4 POSLEDICE NEZAPOSLENOSTI ZA DRUŽBO[20]

Adrian Sinfield[21] trdi, da visoka stopnja nezaposlenosti zniža kakovost življenja v družbi na sledeče načine: • Tisti, ki ohranijo delovno mesto, se počutijo manj varne, kar je posledica slabše pogajalske moči delavcev. • Zaposleni so vse manj pripravljeni zapustiti nezadovoljivo delovno mesto zaradi strahu, da jim ne bo uspelo najti nove zaposlitve. • Brezposelni in tisti, ki z delom niso zadovoljni, bodo skušali poiskati krivce; priseljenci in etnične manjšine lahko postanejo »grešni kozli«. • Visoka brezposelnost zmanjšuje priložnost za doseganje enakih možnosti, saj so z zaposlovalne liste delodajalcev »črtani« pripadniki etničnih in rasnih manjšin, pogosto pa tudi ženske in invalidi, če o bivših zapornikih sploh ne govorimo.
John Lea in Jock Young[22] trdita, da nezaposlenost vodi v marginalizacijo[23] nekaterih članov družbe. Tisti, ki niso nikdar delali, čutijo, da nimajo nobenega deleža v družbi. To privede do nastanka t. i. subkultur[24] obupa.

Povezanost med nezaposlenostjo in široko paleto družbenih problemov so ugotavljali akademiki, politiki in novinarji. Bolezen, prezgodnja smrt, poskusi samomora, razpadi zakonskih zvez, pretepanje otrok, rasni spori, nogometno huliganstvo, povečana stopnja kriminala in uživanje drog so le nekateri izmed mnogih primerov.

Ogromna je tudi ekonomska škoda, ki nastane zaradi visoke stopnje nezaposlenosti: – pogostejše zdravljenje bolezni, ki so posledica brezposelnosti, – državni izdatki za podpore, – izguba davkov tistih, ki bi jih plačevali, če bi bili zaposleni, – stroški za preventivne ukrepe za odpravo kriminala, drog, alkoholizma, – stroški zaradi postopkov sodišč, prevzgojnih in drugih zavodov, ki nastanejo ob skrajni zaostritvi problematike, ko se posameznik ali skupina zateče v kriminal.

2.5 POSLEDICE BREZPOSELNOSTI ZA POSAMEZNIKA

Zmanjšanje lastne aktivnosti in socialna izolacija zaradi tega, ker se brezposelni začnejo izmikati družbi, so brez volje in kakršnih koli ciljev, pogosto se počutijo zaznamovane in osramočene.

Izguba zaupanja in samospoštovanja pogosto sledi zavrnitvi na razgovoru za novo delovno mesto. Brezposelna oseba izgubi zaupanje vase in samospoštovanje, saj se počuti manj vredna in osramočena.

Osebni in družinski problemi so pogosto posledica stresa, ki ga doživlja brezposelna oseba. Slednji odseva v odnosih doma. Finančna stiska lahko posameznika pripravi tudi do različnih kaznivih dejanj, samo zato, da bi omogočil boljše življenjske razmere družini. Boji se namreč, da bi bili njihovi otroci, prav tako kot on, izločeni iz socialnega okolja in zaradi tega zapostavljeni.

Finančna stiska, ki jo povzroči brezposelnost, ker posameznik ne prejema več mesečnega plačila, lahko pripelje do posledic, kot so: samomori, kriminal, depresije, alkoholizem, uporaba drog. Posledica finančne stiske je lahko tudi pojav bolezni, brezposelna oseba pa je lahko zaradi nizkih finančnih zmožnosti prikrajšana za zdravljenje, saj v primeru nenadne ali kronične bolezni ne more plačati stroškov dolgotrajnega zdravljenja.

Odpovedovanje aktivnostim (športnim in ostalim), saj ljudje običajno ostanejo brez sredstev za plačevanje različnih aktivnosti, večinoma pa tudi brez volje in motivacije zanje.

Podaljšano obdobje osamosvajanja mladih pomeni, da se današnja mladina šola dlje časa, saj želi najti čim boljšo zaposlitev. S šolanjem se podaljša prehod v odraslost, saj mladim ni potrebno samim skrbeti zase oziroma jih dlje časa finančno podpirajo starši. Kadar nastopi še problem brezposelnosti in si mlade družine ne morejo najeti kreditov za nakup stanovanja, se čas bivanja pri starši še podaljša. Ta pojav ima tako osebne kot tudi širše družbene posledice. Mladi se zaradi navedene problematike pogosto ne odločajo za ustvarjanje družine, število rojstev se zmanjšuje, narod pa izumira.

Brezposelnost povzroči težave tudi pri organizaciji dneva, saj se brezposelni ne more vključiti v za njegovo okolje običajne obrede in rituale. To se zgodi zaradi socialne izolacije, depresije, finančne stiske in izgube samospoštovanja.

Brezposelni nimajo možnosti razvijati že pridobljenih veščin in znanja. Najbolj pogost krivec za to je finančna stiska. Sledi ji depresija, ko brezposelni spozna, da je zaradi neaktivnosti, vse manj vešč tudi v že pridobljenih veščinah.

Poslabša se kakovost življenja brezposelnih oseb, ljudem pa lahko grozi tudi revščina. Če že ne absolutna pa vsaj relativna. [25]

3. EMPIRIČNI DEL

3.1 OPIS METOD IN POTEK DELA

Za empirični del naloge smo uporabili opisno in vzročno-posledično neeksperimentalno metodo družboslovnega raziskovanja.

Metoda spraševanja je ena najpogosteje uporabljenih socioloških metod in omogoča precejšnjo stopnjo posplošitve. Empirični del raziskovalne naloge smo izdelali pretežno z metodo spraševanja z anketo, ki je bila polodprtega tipa, saj so lahko anketiranci izbirali med ponujenimi odgovori, na voljo pa so imeli tudi odgovor »drugo«, kjer so lahko izrazili svoja stališča in prepričanja.

Raziskovalni vzorec je zajel 48 brezposelnih oseb, deset uslužbencev in uslužbenk Urada za delo Slovenska Bistrica ter intervju z dr. Jano Golub, spec. družinske medicine, ki nam je predstavila problematiko brezposelnosti z vidika zdravstvenega varstva.

[pic]

3.2 ANALIZA ANKETIRANJA BREZPOSELNIH

Grafikon 1: Spol

Grafikon 2: Starost

Grafikon 3: Stopnja izobrazbe:

Grafikon 4: Koliko časa ste brezposelni?

Grafikon 5: Ali ste prijavljeni na ZZZS

Grafikon 6: Kaj je vzrok za vašo brezposelnost?

Grafikon 7: Ali imate otroke?

Grafikon 8: Kako brezposelnost vpliva na vaše zasebno življenje (družino, vaše psiho-fizično počutje)

Grafikon 9: Ali aktivno iščete zaposlitev

Grafikon 10: Kje vidite možnost zaposlitve?

Grafikon 11: Ali razmišljate o samozaposlitvi?

Grafikon 12: Kako ste zadovoljni s storitvami Zavoda?

Grafikon 13: Ali ste prejemnik denarne socialne pomoči?

Grafikon 14: Kako doživljate brezposelnost?

Grafikon 15: Ali imate občutek, da vaša okolica (družina, prijatelji …) razumejo vašo problematiko

Grafikon 16: Ali so se v času vaše brezposelnosti pojavile kakšne zdravstvene težave (psihične ali telesne), ki bi jih vi pripisali brezposelnosti?

[pic]

3.3. ANALIZA ANKETIRANJA USLUŽBENCEV URADA ZA DELO

Vprašanje 1: Koliko brezposelnih obravnavate letno?

V povprečju ena delavka na mesec obravnava med 160 in 200 brezposelnih.

Grafikon 17: S katero stopnjo izobrazbe je v vaši evidenci prijavljenih največ brezposelnih oseb?

Grafikon 18: Ali opažate, da se pojavlja več brezposelnih (iz vaših evidenc) prav v določenih poklicih?

Vprašanje 2: Če da, v katerih?
Iz anket smo ugotovili, da je največ brezposelnih prav z izobrazbo ekonomskega tehnika in trgovca.

Vprašanje 3: Ali je brezposelnih več žensk ali moških?

Zaposleni na Zavodu navajajo, da je več nezaposlenih žensk.

Grafikon 19: Kakšen je povprečen čas, ki poteče od prijave brezposelnih do odjave?

Grafikon 20: Kako se brezposelne osebe vključujejo v aktivno politiko zaposlovanja?

Grafikon 21: Kakšna je pripravljenost iskalca zaposlitve sprejeti delo, ki zahteva nižjo kvalifikacijo od njegove izobrazbe?

Vprašanje 4: Koliko je med brezposelnimi osebami aktivnih iskalcev zaposlitve (na sto prijavljenih)?
Večina navaja, da vsi, prijavljeni na Zavodu, veljajo za aktivne iskalce dela.

Grafikon 22: Ali je denarna podpora razlog za manjšo aktivnost pri iskanju dela?

Vprašanje 5: Ali brezposelni iščejo alternativne načine zaposlitve (samozaposlovanje)? Brezposelni se pretežno poslužujejo alternativnih načinov zaposlitve.

3.4 Intervju z gospo Jano Golub, dr.med., spec. DRUŽINSKE

MEDICINE

1. Ali so bile v zadnjih letih opravljene kakšne študije o povezanosti med brezposelnostjo in zdravstvenim stanjem občanov?

Tudi če so raziskave bile narejene, nas z njimi ni nihče seznanil. Najverjetneje pa takšnih raziskav ni delal nihče.

2. So po vaših opažanjih posledice vidne tudi na zdravju prebivalstva regije?

Vsekakor so posledice vidne na zdravju brezposelnega prebivalstva.

3. Ali se zdravstvene posledice razlikujejo glede na spol?

Da. Pogosteje obolevajo ženske.

4. Če se razlikujejo, kako se pacienti obračajo na pomoč na zdravstvene ustanove (splošno zdravstvo, psihiatrična pomoč)? Ali so bolj zadržani in odklanjajo druge oblike pomoči?

Brezposelni se najprej obrnejo na splošno zdravstvo. Večinoma se zdravijo pri splošnih zdravnikih. Zelo malo jih zaprosi za psihiatrično pomoč. Splošni zdravnik napoti brezposelnega k psihiatru pri težjih oblikah bolezni.

5. Ali se brezposelni čutijo stigmatizirane in ne povezujejo zdravstvenih težav s psihološkimi?

Večina bolnikov ne povezuje zdravstvenih težav s psihološkimi dejavniki.

6. Ali po vaših izkušnjah lahko rečete, da dolgoletna brezposelnost povzroča takšno zdravstveno škodo, da je brezposelni nezmožen opraviti zdravniški pregled za pridobitev delovnega dovoljenja ?

Da. Po dolgoletni brezposelnosti se razvije depresija, ki bolnika zaznamuje z nezmožnostjo za iskanje zaposlitve.

7. Kako kandidati za delo sprejmejo zavrnitev zdravniškega spričevala? Ste velikokrat v dilemi, posebej pri mejnih primerih, ali bi izdali zdravniško spričevalo?

Zdravniško spričevalo o nezmožnosti opravljanja dela splošni zdravnik izda le za kratek, določen čas. O trajni nezmožnosti izdaja potrdilo invalidska komisija ali specialist za medicino dela, prometa in športa.

8. Kako bi brezposelnim svetovali pri obvladovanju stresa v času iskanja službe?

Priporočila bi jim vključevanje v različne skupine za samopomoč ali vključitev v program samoizobraževanja. Večinoma so ljudje pasivni in pričakujejo invalidsko upokojitev. Po mojih izkušnjah večina »mojih« brezposelnih ni zainteresiranih, da bi si našli službo.

[pic] 4. RAZPRAVA

Seveda se v vsaki raziskovalni nalogi pojavijo neodgovorjena vprašanja, ki so lahko uvod v novo raziskavo.

Ena tovrstnih dilem se pojavi ob pregledu statistike, ki potrjuje večjo udeležbo žensk na seznamih brezposelnih oseb. Tudi v Slovenski Bistrici brezposelnost žensk narašča. Gre zgolj za naključje? So res manj strokovno usposobljene? Ali gre za politiko zaposlovanja, ki sicer ni v skladu z zakonodajo, saj bi le-ta morala vsem državljanom zagotavljati enake možnosti, se pa tolerira. Če je tako: kdo to dopušča in zakaj nihče ne ukrepa? Spolna diskriminacija bi morala biti za razviti svet le še spomin. Pa je res? Analize kažejo, da ženske redkeje napredujejo v službi kot moški. Je to res samo zato, ker tega same ne želijo, kot se izgovarjajo mnogi delodajalci? Ali ni dvolično v državi, kjer nataliteta upada, dopuščati spolno diskriminacijo na področju zaposlovanja, hkrati pa poveličevati materinstvo?

Naslednja tema, ki bi potrebovala samostojno raziskavo, je vpliv brezposelnosti na zdravje posameznika. Reklame nas iz dneva v dan opozarjajo, da kajenje ubija: tiho in počasi. Seveda drži. Kdo pa opozarja, da še tišje in še bolj boleče ubija tudi brezposelnost? Če ne ubija, pa vsaj pohablja, duševno in telesno.

Vsi vemo, da lahko alkohol razbije družino. Seveda jo lahko. Kaj pa brezposelnost? Koliko alkoholikov je najprej izgubilo zaposlitev, se vdalo pijači in nato izgubilo družino. Zanimivo bi bilo vedeti. Torej brezposelnost razbija družine. Družina pa je osnovna enota vsake družbe. Logično sledi, da brezposelnost uničuje družbo. Vsako!

Slovenski narod izumira. Premalo je otrok. Kaj je z mladimi družinami? Je mladim edina vrednota zabava? Morda nekaterim. Nikjer pa ni podatka, koliko mladih družin ne upa imeti otrok, pogosto niti enega, ker ne ve, ali mu bo lahko nudila dostojno življenje. Družbeno sprejemljiv standard in šolanje. Veliko je primerov, ko so družine z najnižjimi dohodki soočene z neurejenim stanovanjskim vprašanjem ali ne morejo plačevati mesečnih obveznosti in morebitnih profitnih najemnin. Kaj sledi, če samo en član družine v opisani situaciji ostane brez zaposlitve?

Vse več mladih sega po drogah in alkoholu. To vemo vsi. Zakaj pa? Kakšna je pri tem vloga družine, šole … Dejstvo je, da so mladi prepuščeni ulici v primeru prezaposlenosti staršev, prav tako pa tudi v primeru njihove brezposelnosti. Prvi za otroke nimajo časa, drugim pa manjka moči, volje in motivacije. Predvsem pa denarja. Denarja za šolanje, zdravo hrano, rekreacijo in vse tisto, kar naj bi zdrav otrok potreboval.

Morda lahko ključna vprašanje naše razprave najbolje ponazorimo z odlomki iz pisma Izpoved ženske brez zaposlitve.

IZPOVED ŽENSKE BREZ ZAPOSLITVE[26]

»Na novo moram postaviti temelje svojega življenja. Moram premisliti, kako naj pridem do denarja. Za novoletne praznike so se podrli vsi načrti. Najbrž bom dokončno bankrotirala. Še nekoliko bolj bom v breme, svojim že tako preveč potrpežljivim staršem. Kako naj se človek potem postavi na noge. Včasih gledam stvari, ki si jih ne morem privoščit. Vsi naši mulci imajo mp3-je, jaz jih lahko samo gledam. Sošolke na faksu nosijo »stylish« oblačila, jaz imam vedno ene in iste cenene puloverje. Da ne govorim o ideji, da bi si nekoč ustvarila družino. Pred kratkim sem si sicer kupila nekaj, za neko posebno priliko ... A nakup že obžalujem. Sem mislila, da se mi bodo s to akcijo odprla vsaj kakšna nova vrata, so se mi pa še ta edina zaprla. Vsi pa pravijo, da je tak pač zakon. Ostala sem tudi brez denarne pomoči. Še kaj hujšega sem doživela. Pred časom sem že izgubila vse, kar sem imela. Začela sem znova. In zdaj se mi spet podira svet. Nekako se bom že znašla. Moje življenje me namreč vztrajno vodi po poti, kjer se moram stalno boriti. Pa mislim, da nisem tako zelo slab človek, da bi si zaslužila samo tiste, najtežje preizkušnje. Vsaj tako so rekli. Ampak najbrž je lažje gledati z varne razdalje, kot pa vse to doživljati. Vedno se tolažim, da me mogoče čaka tudi kaj lepega. Nekoč. Nekje že. Če ne tukaj, pa potem tam čez. Tisto, česar se najbolj sramujem, je ravno moj grenak nasmeh. Tisti žalosten izraz na obrazu. Mislite, da obstaja kakšna krema, ki izbriše težke preizkušnje? Pred nekaj leti sem jih vztrajno uporabljala. Kreme namreč. Človeku, ki trpi in se malo smeje, se na obraz zarišejo tanke črte, ki dajo obrazu določen žalosten izraz. Ko sem bila otrok, sem bila smejoče bitje. Nekoliko kasneje sem postala bledo bitje. Precej manj privlačno. Vseeno mi je pravzaprav, kaj si ljudje mislijo o meni, čeprav nisem povem ravnodušna, pogosto sem prizadeta. Včeraj sem jokala pozno v noč. Do onemoglosti sem iskala neko novo rešitev. Mogoče mi bo uspelo doštudirati. Mogoče bom takrat dobila kakšno službo. Ko bi jo vsaj.«

5. ZAKLJUČEK
Hipoteza, da brezposelnost v Slovenski Bistrici narašča, se je izkazala za pravilno. Prav tako drži, da je temeljni vzrok zanjo neskladje med povpraševanjem in ponudbo na trgu delovne sile. Največ brezposelnih je zaključilo osnovno šolo, sledijo jim tisti s končano srednjo šolo, in sicer naslednje program: trgovec, ekonomski tehnik in gimnazijski maturant.

Glede na to, da je večina anketiranih brezposelnih oseb odgovorila, da brezposelnost močno vpliva na njihovo osebno počutje, družabne stike in družinske razmere, se je izkazala za pravilno tudi ta hipoteza. To potrjujejo tudi rezultati intervjuja z zdravnico, specialistko družinske medicine, ki ugotavlja visoko korelacijo med obolevnostjo in brezposelnostjo, še posebej pri ženskah.

Zaskrbljujoče je, da se ljudje te povezave pogosto ne zavedajo in ne poiščejo pomoči. Tako pa drsijo le še v globljo stisko, ki lahko preide v različna depresivna obolenja ali druge kronične bolezni. Navedeno dejstvo je tudi tisti segment naše raziskave, ki se mu po našem mnenju namenja najmanj pozornosti. Ko posameznik »uredi papirje« in zapusti zavod za zaposlovanje, ostane prepuščen sam sebi, svojim stiskam in težavam. Prepričani smo, da je potrebna širša družbena akcija v smislu preventive in psihološke pomoči brezposelnim.

Kot pobudo in predlog smo pripravili tudi letak za samopomoč.[27]

[pic] 6. LITERATURA
Fortič, H., 2004, Sodobno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, DZS.
Kos, M., 2004, Velika preobrazba Slovenije, Ljubljana, Nova revija.
Predpisi o delovnih razmerjih zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnih, 1994, Ljubljana.
Mežner, D., 2007, Optimalno organiziranje in uspešno vodenje delovnih razmerij, Kranj,
Fakulteta za družbene vede, 1996, Kakovost življenja v Sloveniji, Ljubljana, enota za založništvo.
Lawson, T., Jones M. in Moores, R., 2004, Sociologija – shematski pregledi, Tehniška založba.
Gillespie, A., 1998, Ekonomska področja, shematski pregledi, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.
Žižmond, E., 1998, Ekonomika narodnega gospodarstva, Ljubljana, DZS.
Trbanc, M., 1994, Ocene mesečne stopnje brezposelnosti po kriterijih Mednarodne organizacije dela, Ljubljana, FDV.
Fortič, H., 2004, Sodobno gospodarstvo SLO, Ljubljana, DZS.
Kajzer, A., 2003, Trg dela in brezposelnost v Sloveniji, Ljubljana.
Svetnik, I., 1985, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana, Delavska enotnost.
Malačič, J, 2003, Demografija, Ljubljana, Enota za založništvo.
Marinko, I, 1991, Kako najti zaposlitev, Ljubljana, Leila, agencija za kadrovsko svetovanje.
Ule, M., Rener, T., Mencin Čeplak, M. in Tivader, B., 2000, Socialna ranljivost mladih, Maribor, založba Aristej.
Moore, S., 1991, Sociologija, ključni pojmi in dejstva, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče.
Žižgon, E., in Strašek, S., 1999, Ekonomska analiza in politika, Maribor, Ekonomsko- poslovna fakulteta.
Barle Lakota, A., Počkar, M., Novak Fajfar, B., Popit, T. in Pluško, A., 2005, Uvod v Sociologijo, Ljubljana, DZS.
A. Barle Lakota et al: Sociologija, DZS, Ljubljana, 2006.
A. Barle Lakota: Sociologija,Učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju, DZS, Ljubljana, 2005.
Matjaž Hanžek (ur.): Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 1999, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, 1999, str. 60.
Jana Javornik: Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2002/2003, UMAR, Ljubljana, 2003.
Michael Haralambos: Sociologija, Teme in pogledi, DZS, Ljubljana, 2001.

Internet:
Drnovšek M., 2007, Aktivno prebivalstvo, Slovenija, oktober 2007, 19. 2. 2008, http://193.2.238.17/novica_prikazi.aspx?ID=1344.
Wikipedija, prosta enciklopedija, 2002,17. 2. 2008, http://sl.wikipedia.org/wiki/Brezposelnost.
Varuh človekovih pravic RS, 2005, Letno poročilo 1997, 16. 2. 2008, http://www.varuh-rs.si/index.php?id=202.

7. PRILOGE

1. ANKETA ZA BREZPOSELNE

1. Spol:

M Ž

2. Starost:

a) od 18 do 30 let b) od 31 do 40 let c) od 41 do 50 let d) več kot 51 let

3. Stopnja izobrazbe:

a) nedokončana osnovna šola b) osnovna šola c) srednja šola d) visoka šola e) višja šola f) zaključen podiplomski študij

4. Koliko časa ste brezposelni?

a) 1 mesec b) 6 mesecev c) 1–2leti d) dlje: ______

5. Ali ste prijavljeni na ZZZS?

DA NE

6. Kaj je vzrok za vašo brezposelnost (možnih je več odgovorov)?

a) izobrazba b) pomanjkanje delovnih mest s področja dosežene izobrazbe c) stečaj podjetja d) drugo: __________________________

7. Ali imate otroke?

DA NE

8. Kako brezposelnost vpliva na vaše zasebno življenje (družino, vaše psiho-fizično počutje)?

a) zelo dobro b) dobro c) slabo d) zelo slabo

9. Ali aktivno iščete zaposlitev?

DA NE

10. Kaj za vas pomeni aktivno iskanje zaposlitve? ____________________________________________ ____________________________________________ ____________________________________________

11. Kje vidite možnost zaposlitve?

a) v svoji stroki b) v proizvodni dejavnosti c) v storitveni dejavnosti d) v dodatnem izobraževanju oz. prekvalifikaciji

12. Ali razmišljate o samozaposlitvi?

DA NE NE VEM

13. Kako ste zadovoljni s storitvami Zavoda pri reševanju vaše problematike?

a) zelo b) srednje c) nezadovoljen/-a

14. Ali ste prejemnik denarne socialne pomoči (na Zavodu, CSD, ZBIZ)?

DA NE

15. Kako doživljate brezposelnost?

a) zelo stresno b) manj stresno c) brez stresa

16. Ali imate občutek, da vaša okolica (družina, prijatelji …) razume vašo problematiko?

a) zelo b) včasih c) ne razume

17. Ali so se v času vaše brezposelnosti pojavile kakšne zdravstvene težave (psihične ali telesne), ki bi jih vi pripisali brezposelnosti?

a) nisem opazil/-a b) manjše težave c) večje zdravstvene težave d) drugo:_____________________________

Hvala za sodelovanje!

2. ANKETA ZA USLUŽBENCE URADA ZA DELO

1. Koliko brezposelnih obravnavate letno?

______________________________________

2. S katero stopnjo izobrazbe je v vaši evidenci prijavljenih največ brezposelnih oseb?

a) nedokončana osnovna šola b) osnovna šola c) srednja šola d) visoka šola e) višja šola f) zaključen podiplomski študij

3. Ali opažate, da se pojavlja več brezposelnih (iz vaših evidenc) prav v določenih poklicih?

DA NE

4. Če da, v katerih?

________________________________________

5. Ali je brezposelnih več žensk ali moških?

M Ž

6. Kakšen je povprečni čas, ki poteče od prijave brezposelnih do odjave?

a) 1 mesec b) 6 mesecev c) 1–2 leti d) več kot 2 leti

7. Kako se brezposelne osebe vključujejo v aktivno politiko zaposlovanja ?

a) pogosto b) občasno c) redko

8. Kakšna je pripravljenost iskalca zaposlitve sprejeti delo, ki zahteva nižjo kvalifikacijo od njegove izobrazbe?

a) visoka b) srednja c) nizka

8. Koliko je med brezposelnimi osebami aktivnih iskalcev zaposlitve (na sto prijavljenih)?

________________________________________________________

9. Ali je denarna podpora razlog za manjšo aktivnost pri iskanju dela?

DA NE

10. Ali brezposelni iščejo alternativne načine zaposlitve (samozaposlovanje)?

DA NE

Hvala za sodelovanje!

3. INTERVJU ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE

9. Ali so bile v zadnjih letih opravljene kakšne študije o povezanosti med brezposelnostjo in zdravstvenim stanjem občanov?
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

10. So po vaših opažanjih posledice vidne tudi na zdravju prebivalstva regije?
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

11. Ali se zdravstvene posledice razlikujejo glede na spol?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

12. Če se razlikujejo, kako se pacienti obračajo na pomoč na zdravstvene ustanove (splošno zdravstvo, psihiatrična pomoč)? Ali so bolj zadržani in odklanjajo druge oblike pomoči?
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

13. Ali se čutijo stigmatizirane in ne povezujejo zdravstvenih težav s psihološkimi?
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

14. Ali po vaših izkušnjah lahko rečete, da dolgoletna brezposelnost povzroča takšno zdravstveno škodo, da je brezposelni nezmožen opraviti zdravniški pregled za pridobitev delovnega dovoljenja ?
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

15. Kako kandidati za delo sprejmejo zavrnitev zdravniškega spričevala? Ste velikokrat v dilemi, posebej pri mejnih primerih, ali bi izdali zdravniško spričevalo?
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

16. Kako bi brezposelnim svetovali pri obvladovanju stresa v času iskanja službe?
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________

Hvala za sodelovanje!

4. LETAK ZA SAMOPOMOČ

VEDETI MORATE: POMOČ JE NA VOLJO:
[pic]

[pic]

5 KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Spol 17
Grafikon 2: Starost 17
Grafikon 3: Stopnja izobrazbe: 17
Grafikon 4: Koliko časa ste brezposelni? 18
Grafikon 5: Ali ste prijavljeni na ZZZS 18
Grafikon 6: Kaj je vzrok za vašo brezposelnost? 18
Grafikon 7: Ali imate otroke? 19
Grafikon 8: Kako brezposelnost vpliva na vaše zasebno življenje (družino, vaše psiho-fizično počutje) 19
Grafikon 9: Ali aktivno iščete zaposlitev 19
Grafikon 10: Kje vidite možnost zaposlitve? 20
Grafikon 11: Ali razmišljate o samozaposlitvi? 20
Grafikon 12: Kako ste zadovoljni s storitvami Zavoda? 20
Grafikon 13: Ali ste prejemnik denarne socialne pomoči? 21
Grafikon 14: Kako doživljate brezposelnost? 21
Grafikon 15: Ali imate občutek, da vaša okolica (družina, prijatelji …) razumejo vašo problematiko 21
Grafikon 16: Ali so se v času vaše brezposelnosti pojavile kakšne zdravstvene težave (psihične ali telesne), ki bi jih vi pripisali brezposelnosti? 22
Grafikon 17: S katero stopnjo izobrazbe je v vaši evidenci prijavljenih največ brezposelnih oseb? 23
Grafikon 18: Ali opažate, da se pojavlja več brezposelnih (iz vaših evidenc) prav v določenih poklicih? 23
Grafikon 19: Kakšen je povprečen čas, ki poteče od prijave brezposelnih do odjave? 24
Grafikon 20: Kako se brezposelne osebe vključujejo v aktivno politiko zaposlovanja? 24
Grafikon 21: Kakšna je pripravljenost iskalca zaposlitve sprejeti delo, ki zahteva nižjo kvalifikacijo od njegove izobrazbe? 25
Grafikon 23: Ali je denarna podpora razlog za manjšo aktivnost pri iskanju dela? 25

KAZALO SLIK:
Slika 1: iskanje zaposlitve Napaka! Zaznamek ni definiran.

-----------------------
[1] http://www.ess.gov.si/SLO/Predstavitev/Zgodovina/PoudarkiMednarodneUreditve.htm (5. 3. 2008).
[2] A. Barle Lakota et al: Sociologija, DZS, Ljubljana , 2006, strani 126–128.
[3] Proizvajalna sredstva (delovna sredstva in predmeti dela; stroji, surovine …).
[4] A. Barle Lakota et al: Sociologija, DZS, Ljubljana, 2006, stran 126 .
[5] Aktivno prebivalstvo je seštevek delovno aktivnega prebivalstva (zaposlenih) in brezposelnih oseb. V preteklosti so te kategorije ugotavljali s popisi prebivalstva, sedaj pa se uveljavljajo ankete o delovni sili.
[6] Drnovšek M., 2007, Aktivno prebivalstvo, Slovenija, oktober 2007, 19. 2. 2008, VIR: Statistični urad RS, 2007 (http://193.2.238.17/novica_prikazi.aspx?ID=1344).

[7] Svetnik, I., 1985, Brezposelnost in zaposlovanje, Ljubljana, Delovska enotnost.
[8] Fortič, H., 2004, Sodobno gospodarstvo SLO, Ljubljana, DZS.
[9] Slabost registrov je, da na podatke vplivajo spremembe zakonodaje in administrativnih postopkov. Tako da podatki o registrirani brezposelnosti niso popolni kazalci števila brezposelnih. V registru pa prav tako ni oseb, ki so brezposelne in iščejo zaposlitev, vendar pa iz različnih razlogov niso prijavljene na Zavodu.
[10] V letu 2002 je bil delež dolgotrajno brezposelnih (nad enim letom) 52,2 % (Letno poročilo, 2002).
[11] Trbanc, M., 1994, Ocene mesečne stopnje brezposelnosti po kriterijih Mednarodne organizacije dela, Ljubljana, FDV.
[12] Stopnja revščine v Sloveniji je v letu 2003 dosegla raven 13,6 %, kar jo uvršča v evropsko povprečje.
[13] A. Barle Lakota et al: Sociologija, DZS, Ljubljana, 2005, stran 140.
[14] Matjaž Hanžek (ur.): Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 1999, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, 1999, stran 60.
[15] A. Barle Lakota et al: Sociologija, DZS, Ljubljana, 2005, stran 141.
[16] Funkcionalizem; sociološka teorija, ki temelji na prepričanju, da so ljudje zaradi življenja v skupnosti razvili funkcionalne sisteme. V kolikor pojav ni funkcionalen, odpade; revščina, ki je stalnica tudi bogatih družb, mora biti torej funkcionalna in v določenem smislu za družbo koristna.
[17] Elita: običajno so povezuje s pripadniki ekonomske in politične moči.
[18] Konfliktne teorije poudarjajo delitev v družbi, predvsem nepravično porazdelitev lastništva nad produkcijskimi sredstvi. Brezposelnost je torej posledica kapitalističnega sistema samega.
[19] Samorekrutacija elit: pripadniki elit s pomočjo legalnih pravnih sredstev in institucij onemogočijo dostop do boljših položajev otrokom iz nižjih socialnih slojev (samoplačniško šolstvo, IQ-testi, ki preverjajo družbeno želeno znanje …).
[20] Michael Haralambos: Sociologija, Teme in pogledi, DZS, Ljubljana, 2001, str. 254–255.
[21] Adrian Sinfield; strokovnjak za socialno politiko in politične študije na univerzi v Edinburghu.
[22] Jock Young; predstojnik oddelka za kriminologijo univerze v Middlesexu.
[23] Marginalizacija: marginalen – obroben, na obrobju družbe.
[24] Subkultura: vsaka kultura, ki sicer sprejema temeljne norme in vrednote dominantne kulture, vendar od nje, po nekaterih vzorcih vedenja, tudi odstopa.
[25] Glej poglavje 2.3.1
[26] http://images.google.com/imgres?imgurl=http://www.ednevnik.si/uploads/t/tarya/13430 (29. 2. 2008).

[27] Glej priloge.

-----------------------
[pic]

Iz vzorca lahko ugotovimo, da je v naši regiji trikrat več brezposelnih žensk kot moških.

[pic]

Iz grafikona je razvidno, da je največ brezposelnih ravno v prvi starostni skupini. Vzrok za to je najverjetneje v vse daljšem obdobju šolanja.

V naši regiji prednjačijo brezposelni s srednješolsko izobrazbo. Razlog zato ni enoznačen.
Najverjetneje bi ga lahko našli v kadrovskem nesorazmerju med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.

[pic]

Vsi prikazani rezultati so si dokaj podobni, zelo visok pa je odstotek tistih, ki so odgovorili, da so brez zaposlitve dlje kot eno leto. Iz anket smo razbrali, da je vzrok za daljšo brezposelnost največkrat nezmožnost opravljanja dela. (invalidnost).

[pic]

[pic]

Večina anketiranih je prijavljena na ZZZS.

Vidimo lahko, da sta odgovora ''drugo'' ter ''pomanjkanje delovnih mest s področja vaše izobrazbe'' zavzela večino grafikona. To pomeni, da bo potrebno spremenjenim trendov pri zaposlovanju prilagoditi tudi izobraževanje.

[pic]

Večina ima otroke, kar pomeni, da slednji verjetno nimajo enakih možnosti, kot vrstniki, katerih starši so zaposleni.

[pic]

Pričakovana odgovora sta bila slabo in zelo slabo.
Odgovori potrjujejo hipotezo, da ima brezposelnost večplastne posledice.

[pic]

Vidimo, da večina anketiranih aktivno išče zaposlitev; le majhen odstotek zaposlitve ne išče (pri skoraj vseh so vzrok zdravstvene težave).

Več kot polovica vidi možnosti le v svoji stroki. Dobrodošel je tudi rezultat, ki nam pove, da so se nekateri pripravljeni prekvalificirati.

[pic]

[pic]

Pričakovano so bila mnenja zelo deljena. Vemo, da samozaposlitev predstavlja določeno tveganje in zato prednjači odgovor ''ne vem''.

[pic]

Vsaka ustanova ima seveda določene pomanjkljivosti, vedno pa se najde skupina povsem nezadovoljnih.

Večina vprašanih prejema denarno pomoč. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kako denarna pomoč vpliva na intenzivnost iskanja zaposlitve. Predvsem v primerih, ko zajamčena plača komaj kaj presega prihodke iz naslova brezposelnosti.

[pic]

[pic]

Rezultati jasno kažejo visoko stopnjo stresa pri brezposelnih posameznikih.

Več kot polovici anketiranih družina v času stiske zaradi brezposelnosti nudi oporo in podporo.

[pic]

[pic]

Večina anketiranih zaznava manjše težave. Je pa zanimivo primerjati njihove odgovore z rezultati intervjuja z zdravnico, ki pravi, da se posamezniki ne zavedajo povezave med stresom in boleznijo. Vsaj na kratki rok ne.

[pic]

Vidimo lahko, da je v naši regiji neustrezna izobrazba (neskladje med ponudbo in povpraševanjem) pomemben vzrok za brezposelnost.

[pic]

Iz grafikona je razvidno, da imajo iskalci zaposlitve z določeno izobrazbeno strukturo, ki na trgu dela ni zelo iskana, manjše možnosti za zaposlitev.

[pic]

Vidimo lahko, da je povprečen čas prijavljenosti brezposelne osebe na zavodu med enim in dvema letoma.

[pic]

Razvidno je, da je želja po zaposlitvi velika, saj se veliko brezposelnih vključuje v aktivno politiko zaposlovanja.

[pic]

Kljub zainteresiranosti za zaposlitev veliko brezposelnih ni pripravljenih sprejeti dela, ki zahteva nižjo kvalifikacijo, kot so jo dosegli oni.

[pic]

Po navedbah zaposlenih denarna podpora ne zmanjšuje intenzivnosti iskanja zaposlitve.

• NISTE EDINI, STE EDEN IZMED MNOGIH

• BREZPOSELNOST NI SRAMOTA

• NISTE SAMI KRIVI

• TUDI VI IMATE PRAVICE

• ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE • OSEBNI ZDRAVNIK IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI • PSIHOLOGI • DRUŽINA • PRIJATELJI, ZNANCI • VI SAMI!

STE BREZPOSELNI?

NE VESTE, KAM IN KAKO?

STE V STISKI?

• SPEHODI V NARAVI • DRUŽINSKA SREČANJA • GIBANJE • DODATNO IZOBRAŽEVANJE • RAZMISLITE O SAMOZAPOSLITVI

• NE OBUPATI, NISTE ZGOLJ ŠTEVILKA – STE ČLOVEK • ZDAJ NI ČAS, DA BI PREMIŠLJEVAL O TEM, ČESAR NIMAŠ. PREMIŠLJUJ, KAJ LAHKO NAREDIŠ S TEM, KAR IMAŠ (ERNEST HEMINGWAY)

RAZMISLITE:

LAHKO SI POMAGATE SAMI: