Zapiski- Management Rastočega Posla

UVOD
Knjiga temelji na dveh iztočnicah: 1. Na podjetnike ne čakamo, moramo jih poiskati in razviti 2. Razlikovanje med malimi in dinamičnimi podjetniki Mali podjetniki so praviloma tisti, ki imajo v lasti ''trgovine na oglu'' in nimajo namena rasti. So podjetniki, ki želijo s podjetjem le preživljati sebe in svojo družino in dočakati svoja stara leta za pultom oziroma imajo dohodkovni motiv. Takšnih je v sodobnem gospodarstvu velika večina, značilno za njih pa je, da niso pripravljeni prevzemati večja tveganja. Dinamični podjetniki imajo za razliko od malih podjetnikov profitni motiv oziroma doseganje višje profitnosti in rast svojega podjetja ter tudi kasnejša prodaja podjetja z velikimi kapitalskimi dobički. V sodobnem gospodarstvu predstavljajo manjšino (2-5% gospodarstva), vendar pa so smatrani kot nosilci gospodarskega, tehnološkega in družbenega razvoja ter konkurenčnosti gospodarstva. 4 skupine malih (in srednjih) podjetij: 1. Obrtniški podjetniki

* Vodijo podjetje na podlagi svojega znanja, ki ga uporabljajo v proizvodnji. * Rast je zelo redka * Glavni motiv je zagotavljanje tekočih dohodkov sebi in svoji družini =dohodkovni motiv

2. Miške

* Nastajajo vsak dan prav tako propadajo vsak dan * Le okoli 20% jih preživi 5 let ali več * Predstavljajo večinski del gospodarstva (trgovine na oglu) * Gospodarstvu dajejo fleksibilnost in prilagodljivost ponudbe hitrim spremembam na strani povpraševanja s tem, da dnevno nastajajo in odmirajo

3. Sloni

* Nekoliko večja mala podjetja , ki praviloma ne doživijo velike rasti * Ne moremo jih klasificirati niti kot najmanjša mala podjetja niti kot srednje velika * So počasna, rigidna in nefleksibilna, saj se s težavo prilagajajo tržnemu povpraševanju * Težko propadejo * V času krize pomemben del gospodarstva, saj s svojo neokretnostjo in vztrajnostjo dajejo gospodarstvu določeno stabilnost 4. Gazele

* Majhen del gospodarstva. Predstavljajo 2-5% vseh malih podjetij * So visokotehnološka, prebojna in povezana s novejšo tehnologijo * Veljajo za nosilke gospodarske rasti * ''Podjetje z visoko rastjo, ki letno povečuje svoje prihodke za vsaj 20% in to v obdobju vsaj 4 let'' (investopedia.org)

V sodobnih naprednejših gospodarstvih predstavljajo mala podjetja tudi do 99% celotnega gospodarstva. To zagotavlja stabilnost in omogoča povezanost z velikimi podjetji ter omogočajo boljšo razporeditev proizvodnih dejavnikov. Pogoji za dinamično podjetništvo

1. Poglavje: Rastoča podjetja in rastoči posli
Tajnikar, 2006; str. 13-14 Če se izpolnjuje le eden ali dva pogoja od naštetih ne pride nujno do rasti, saj npr. več zaposlenih ne pomeni nujno rast podjetja. Ključno za rast je povečevanje proizvodnih zmogljivosti, to pa je zaposlovanje novih strojev, novih proizvodnih hal in uvajanje novih tehnologij, ki omogočajo večjo produktivnost ob enakem številu zaposlenih.
V podjetniški praksi je rastoče podjetje tisto, ki premaguje razkorak med svojo velikostjo in optimalno velikostjo. Rast je potemtakem premik v velikosti podjetja proti svoji optimalni velikosti. Iz tega razloga lahko rečemo, da podjetje raste tudi s downsizing-om (na primer: odpuščanje presežka delavcev, odprodaja neučinkovitih strojev, …), saj se lahko s tem poveča produktivnost podjetja (preveč delavcev lahko povzroči padajoče donose). O velikosti podjetja se odloča na dolgi rok, saj so takrat vsi proizvodni faktorji variabilni za razliko od kratkega roka, ko je vsaj eden od proizvodnih faktorjev fiksen (posest, zgradbe, stroji,…). Ko govorimo o kratkem in dolgem roku ne govorimo o časovnem obdobju ampak o variabilnosti proizvodnih faktorjev!

Schumpetrova delitev podjetij: 1. Podjetja tipa 1 se imenujejo nosilci ''kreativne destrukcije'' in temeljijo na ''demand-pull'' inovacijah, kar pomeni, da se prilagajajo razmeram na trgu in poskušajo zapolniti vrzel oz luknjo v povpraševanju. Proizvod naredijo in dodelajo v skladu s željami kupcev oziroma povpraševanjem. Moto takih podjetij se ne glasi ''narediti boljši proizvod'', temveč ''narediti proizvod boljši''.
Ne zahtevajo najnovejše tehnologije, so kapitalno neintenzivne ter velja nizka stopnja inovativnosti. Zato ker niso vezani na centre znanja, so geografsko razpršeni in zato prispevajo k bolj enakomernem regionalnem razvoju.
Delimo jih na Schumpetrova podjetja 1 z imitacijami in izboljšavami in Schumpetrova podjetja 1 s proizvodnim inoviranjem. 2. Schumpetrova podjetja tipa 2 pa temeljijo na ''Technology-push'' inovacijah. Za njih je značilna visoka stopnja tehnologije in inovativnosti. So vezani na centre znanja (univerze, tehnološke parke, pospeševalnike,…) in so manj razpršeni in jih je tudi manj v gospodarstvu.

Zakaj rast? * Ekonomski razlogi- profit * Osebni razlogi lastnikov, podjetnikov * Tržni razlogi * Finančni razlogi
Ključna je pa volja lastnika, saj je lastnik ustanovil podjetje in on odloča če bo raslo ali ne.

Ločitev podjetij glede na rast Podjetja, ki na dolgi rok sprejemajo odločitve, ki vodijo podjetje do rasti so rastoča ali dinamična podjetja. Tista podjetja , ki na dolgi rok ne sprejemajo odločitev, ki bo vodila do rasti, in se v njih ukvarjajo predvsem z vprašanji kratkoročnega gospodarjenja pa so statična in doživljenjska. Kot je razvidno v tabeli, se rastoča in statična podjetja razlikujejo predvsem v finančnih kazalcih ter po načinu vodenja. Strokovnjaki povezujejo rastoča podjetja z izkušenimi lastniki, ki poznajo trg na katerem deluje podjetje; vzpostavljen tesen stik s kupci; visoka stopnja inovativnosti in prilagodljivosti; cilj gospodarjenja je maksimiranje profita; velik poudarek na odnos med zaposlenimi ter rastoči trg. Poleg omenjenih je v spodnji skici prikazanih, še nekaj splošnih faktorjev hitre rasti podjetij:

VZROKI ZA RAST

Včasih se rast zgodi spontano, zaradi problemov s katerimi se srečuje podjetnik, ko rešuje vprašanja denarja, kupcev, dobaviteljev, osebja. V nekaterih primerih se rast zgodi zaradi razpršitve tveganja, redkokdaj se pa lastnik podjetja v resnici znajde pred vprašanjem ''rasti ali ne rasti''. Ekonomska teorija pravi, da podjetniki vodijo svoja podjetja v rast predvsem zaradi želje po maksimizaciji profita. Brez profitnega motiva ne bi bilo kapitalskega motiva, trga niti konkurence ne, zato pravimo da je profitni motiv temeljni motiv rasti podjetja.
Trg na prvi pogled zgleda kot edina meja za večanje podjetja. Res je, da je trg tisti, ki postavlja zgornjo mejo rasti, vendar v resnici rast omejuje pridobivanje novih tehnologij, večanje proizvodne zmogljivosti etc. Podjetniku je po ekonomski teoriji smiselno širiti obseg proizvodnje, delovno silo, surovine, energijo ter proizvodne zmogljivost do tiste meje, ko se mu profit še povečuje. Podjetje sili v rast družbeni pritisk, napredovanje zaposlenih, kreativnost zaposlenih, rast trga in konkurenca.

Kako lahko nastane rast v podjetju (2 žetveni strategiji)? * Pasivna strategija rasti, ki je posledica prilagajanja vodenja podjetja razmeram, ki nastanejo zunaj ali znotraj podjetja * Aktivna strategija rasti, delovanje vodstva podjetja, ki ustvari razmere za podjetniško rast Za oboje pa treba izpolnjevati pogoj, da lastnik izrazi željo za rast. Žetvena strategija je strategija lastnika, ki opredeli kaj hoče (ni strategija podjetja). Lastnik to strategijo pove managerju, ta pa cilj zasleduje. Lastnik reče ali hoče, da podjetje raste ali ne in ima pravico reči, da noče da podjetje raste. To je prvi razlog zakaj podjetje ne raste (če lastnik noče da raste), drugi razlog pa je, da lastnik sicer hoče, da podjetje raste, pa manager ni sposoben slediti aktivni ali pasivni strategiji
Do rasti ne pride, če: * Lastnik tega ne želi oziroma vztraja pri žetvenih strategijah, ki ne obrodi rasti * Ni razmer za pasivno strategijo rasti * Ni razmer za aktivno strategijo rasti * Vodstvo ni sposobno oblikovati aktivno strategijo * Vodstvo ni sposobno oblikovati pasivno strategijo
Vrste ovir, ki preprečujejo rast:
Optimalna velikost podjetja Različne velikosti podjetij opozarjajo na določeno optimalno velikost podjetij, pri kateri so podjetja konkurenčno najsposobnejša, lastnikom pa omogočajo maksimalen profit. Velikosti podjetij so praviloma znotraj določenega sektorja podobne in je smiselno za podjetnika primerjati velikosti svojega podjetja ter konkurenčnih podjetij v isti panogi (strateški grafikon pri SM1). Če je njegovo podjetje manjše se vpraša katere konkurenčne prednosti ima konkurenčno podjetje in ne njegovo podjetje. Če pa je podjetje veliko se pa mora vprašati ali je preveliko in če so njegove proizvodne zmogljivosti v tisti velikosti optimalne. Treba je poudariti, da podjetnik s takimi primerjavami in statističnimi analizami ne pride do dokončnih odgovorov, kako veliko naj bi bilo njegovo podjetje, saj lahko določeno blago proizvaja tako malo kot tudi veliko podjetje.
Velikost poslov ≠ Velikost podjetja To velja predvsem zaradi tega, ker lahko lastnik vstopa v neomejeno veliko število poslov.
Štiri teorije o velikosti podjetja 1. Klasična mikroekonomska teorija Ta teorija domneva, da podjetja iščejo pravo ravnotežje med delom (L) in obsegom proizvodnje (Q), kjer dosegajo maksimalni profit. Vsaj na začetku delajo v razmerah popolne konkurence, kar pomeni da se cenam na trgu prilagajajo.