Free Essay

Obvladovanje Okoljskega Tveganja

In: Science

Submitted By boksa
Words 2131
Pages 9
Ob

OBVLADOVANJE OKOLJSKEGA TVEGANJA: HRUP

Mentorica: doc. dr. Sonja Jeram, univ. dipl. biol.
Študenti: Marta Hojker, Emilija Mojsovska, Saša Rink, Edvard Rostohar, Anamarija Tomaševič, Domen Vozel

Ljubljana, 10. 1. 2014

* IZVLEČEK

UVOD
Hrup je vsak zvok, ki vzbuja nemir, moti človeka, škoduje njegovemu zdravju ter počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Izpostavljenost hrupu se kaže v defektih fiziološkega stanja organizma (okvare sluha, večja nagnjenost k kardiovaskularnim boleznim itd.), kot tudi psihološkega stanja organizma (motnje spanja, motnje pri pogovoru in percepciji okolja, učenje, anksioznost itd.). Učinke hrupa na telo še dodatno potencirajo drugi zdravju škodljivi okoljski dejavniki.
Zaradi napredka industrije in načina življenja je v razvitih državah hrup postal neizogibni del našega vsakdana, ter predstavlja enega izmed glavnih okoljskih problemov. Okoljski hrup tako bremeni vedno večja območja, zaradi intenzivnega priseljevanja v mesta in hitrega razvoja infrastruktur ter industrije pa je prisoten ves čas. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je 40% prebivalstva EU izpostavljenega hrupu cestnega prometa, ki presega 55 dB(A) in več kot 30% prebivalstva je ponoči izpostavljenega hrupu, ki presega 55 dB(A).
Hrup tako postaja vedno resnejši javnozdravstveni problem. Poiskati je potrebno učinkovite ukrepe, ki bodo zagotovili nadzor nad viri hrupa ter s tem omogočili zdravju neškodljivo bivalno in delovno okolje. Še posebej moramo biti dosledni pri izvajanju teh ukrepov, ko imamo opravka z občutljivimi skupinami – otroci v vrtcih in šolah, bolniki v bolnicah, starejši občani v domovih za ostarele itd. Namen našega seminarja je poudariti škodljivost hrupa za zdravje in ovrednotiti učinkovitost posameznih ukrepov pri reševanju tega problema.

OPREDELITEV PROBLEMATIKE 1.1 OPREDELITEV PROBLEMATIKE Hrup je lahko eden najresnejših vzrokov bremena bolezni v Evropi, takoj za bremenom onesnaženega zraka. Ocena bremena bolezni v zahodnih evropskih državah je pokazala, da hrup moti podnevi približno 35% prebivalcev, ponoči pa 20% prebivalcev. Hrup lahko razdelimo na nepotreben in potreben hrup. Nepotreben hrup predstavljajo promet, industrija, preglasna glasba, cerkveni zvonovi itd. Tega hrupa se lahko znebimo, ga reduciramo ali pa ga vsaj omejimo. Potreben hrup pa je tisti, ki mora biti prisoten, saj nas opozarja na primer na nevarnosti (sirene vozil) ali pa deluje pozitivno na naše mentalno zdravje in posledično tudi telesno zdravje (npr. šelestenje listja, čivkanje ptic).
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da hrup v nočnih časih v zaprtih prostorih ne presega 30 dB in da kratkotrajne obremenitve ne presegajo 45dB.
Pri delu in učenju hrup slabo vpliva na izvedbo zahtevnejših nalog kot so kognitivne naloge, branje in reševanje problemov. Rezultati študije RANCH (Clark s sod., 2005, Stansfeld s Sod., 2005) so pokazali, da otroci, ki so v šolah izpostavljeni hrupu zaradi bližine letališč, dosegajo slabše uspehe in imajo manjšo motivacijo za učenje.
Eno izmed stanj, ki se pojavijo po dolgotrajni izpostavljenosti hrupu , je predvsem vznemirjenost, ki jo pogosto povezujemo s psihološkimi in kognitivnimi motnjami ter stresom. Ta vodi v nastanek kroničnih oblik bolezni kot so na primer srčno-žilne bolezni (Babisch, 2008) pojavi pa se lahko tudi odvisnost od vzorcev s katerimi želimo olajšati posledice hrupa. V pojav bolezni je vključena predvsem kortizolna stresna os (Jarup s sod., 2008) in povišan krvni tlak (Selander s sod.,2009). Rezultati raziskave Miedema in Vos (1998) kažejo, da največje probleme povzroča hrup letal, ki mu sledi hrup avtomobilov in nato še hrup železniškega prometa. Na splošno rezultati raziskav kažejo, da se problemi pojavi v srčno-žilnem sistemu pojavijo nad 65dB povprečne dnevne obremenitve.

1.2 PROBLEMATIKA V LJUBLJANI
Če se osredotočimo na problematiko hrupa in rešilne ukrepe v slovenski prestolnici opazimo, da v samem središču prestolnice največji problem še vedno predstavlja promet, medtem ko je hrup zaradi industrije prisoten predvsem v industrijskih conah, ki so izven središča Ljubljane. V strogem središču pa vse od prepovedi prometa, sedaj največji problem predstavljajo lokali. Vsi lokali imajo poleti zvočnike nameščene zunaj, zato imajo prebivalci strogega središča takrat največje težave s hrupom. K okrepitvi problema pa je prispeval tudi protikadilski zakon. Prav tako pa lokali ne upoštevajo omejitve obratovalnega časa in predvajajo glasno glasbo pozno v noč. Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da ogromen prispevek k problematiki hrupa doprinese različna glasba iz različnih lokalov. Ta naj bi najbolj negativno vplivala na človeka. Poleg že omenjenih dejavnikov pa k problematiki prispevajo tudi manjši, naprimer ulični glasbeniki, ki ne upoštevajo omejitve treh ur igranja na enem mestu.

UKREPI
Naše naravno in življenjsko okolje je po določilih zakonodaje glede na stopnjo varstva pred hrupom razdeljeno v 4 skupine, ki so določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega in življenjskega okolja za hrup. Na podlagi te klasifikacije izhaja določitev, kolikšna je dovoljena raven hrupa na posameznem območju, kakšna je dejanska celotna obremenitev območja s hrupom oziroma kdaj vir hrupa povzroča čezmerno obremenitev okolja s hrupom. In zaradi tega ker vsi prebivalci pred hrupom niso enako zaščiteni, območja naselij bi morala bolje zaščititi in jim v največji možni meri zagotoviti drugo stopnjo varstva pred hrupom.
Na območjih, ki so že preobremenjena s hrupom se tako ne načrtujejo dejavnosti, občutljive za hrup, območja, ki s hrupom še niso obremenjena, pa se zavarujejo pred posegi, ki bi lahko poslabšali sedanje razmere. Dejavnosti in posegi v prostor, ki ogrožajo človekovo zdravje, se zato, skladno s pravno podlago v zvezi z urejanjem prostora, naselij in drugimi posegi v prostor, razmestijo in organizirajo tako, da se njihov škodljivi vpliv na okolje zmanjša na najmanjšo možno mero. (9)
V Sloveniji obremenjenost s hrupom še ni popolnoma sistematično obdelana, čeprav hrup prizadene veliko število ljudi. Če obremenitev presega mejne ravni hrupa, nalagajo predpisi upravljalcem virov hrupa izvedbo ukrepov za zmanjšanje širjenja hrupa v okolje: * zmanjšanje emisije hrupa na viru, tj. zmanjšanje zvočne moči vira, na primer znanjšamo glasnost televizijskega sprejemnika * omejevanje širjenja hrupa s funkcionalnimi pregradami, * zaščita bivalnih prostorov z izboljšano zvočno izolacijo oken, zvočno izolacijo fasadnih ali obodnih elementov. * Osebna zaščita z ušesni čepki, zaščitne slušalke, izogibanje glasnim dogodkom, skrb za daljše obdobje tišine potem, ko smo bili izpostavljeni hrupu. * Zaščita otroke pred hrupom v šolah in vrtcih, izboljšanje bivalno okolje otrok v vrtcih, usmerjanje v mirnejše igre in primerno glasno komunikacijo, * Zaščita otrok pred hrupne, neugodne in moteče igrače (10) (11)
Pri varovanju okolja pred hrupom je bistveno prostorsko načrtovanje, in sicer predvsem pri zmanjševanju hrupa cestnega prometa, ki je eden izmed glavnih povzročiteljev hrupa. Ukrepi za zmanjšanje hrupa cestnega prometa obsegajo: * tehnične ukrepe, npr. uporaba modernejših in tišjih transportnih sredstev, * uvedbo omejitve hitrosti prometa v mestnem prometu, * planiranje in regulacija prometne ureditve s preusmeritvami prometa na druge ceste, * tehnične ukrepe, npr. uporaba poroznega asfalta na cestišču, * uvedbo krožnega prometa za izognitev hrupu ob ustavljanju in speljevanju avtomobilov na semaforiziranih križiščih, * sanacije objektov z večslojnimi okni in protihrupnimi fasadami ter namestitev protihrupnih ograj pri gradnji novih naselij na periferiji, * prometne zapore v središču mest, * ureditev kolesarskih poti v mestih, * posodobitev voznega parka mestnega prometa. (12) (13)
Prav promet na primer predstavlja velik problem za Univerzitetni klinični center in ostale klinike v njegovi bližini, ki bi morale biti v mirnem območju, vendar pa so zaradi lokacije ob Zaloški cesti zelo izpostavljene hrupu. Reševanje problematike UKCja bi bilo zelo kompleksno in presega meje naše seminarske naloge.
Poleg hrupa, ki ga povzroča promet, pa v Ljubljani dodatno obremenitev s hrupom v starem mestnem jedru predstavljajo gostinski lokali in trgovine z zvočniki na pročeljih stavb (3).
Zakonodaja, ki se dotika te problematike, je sicer jasno opredeljena (1) : * 72. člen Ustave RS določa, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja, ki je po kriterijih WHO mirno okolje brez hrupa, država pa je dolžna skrbeti za zdravo okolje in zato lahko določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. * Stvarnopravni zakonik v 73. členu omenja, da morajo lastniki nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo. * Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za gostinsko dejavnost od gostincev zahteva proti hrupu zaščiten prostor, tako da glasba ne moti bližnje okolice. Pravilnik torej sploh ne predvideva možnosti, da bi bili zvočniki postavljeni zunaj lokala. * Zakon o varstvu javnega reda in miru določa globe za tiste, ki na nedovoljen način med 22. in 6. uro motijo mir in počitek ljudi s hrupom ter za tiste, ki z različnimi akustičnimi napravami ali glasbili motijo mir in počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti.
Vendar pa je za ukrepanje in izvrševanje teh določb potrebno podati prijavo na policijski postaji, kar večinoma odvrne ljudi, ki jih ob sprehodu skozi center preglasna glasba moti, in se zato raje sami umaknejo v mirnejše predele mesta. Tudi stanovalci, ki so glasni glasbi iz lokalov izpostavljeni vsak dan, se poskušajo hrupu izogniti. Umikajo se v tišje sobe v stanovanju, uporabljajo čepke za ušesa, v poletnih mesecih morajo spati z zaprtimi okni, pri dolgotrajni problematiki pa se bolj občutljivi celo preselijo drugam (povzeto po pogovoru z doc. dr. Sonjo Jeram). Podajanje prijav tako večinoma pade na ramena prebivalcev stare Ljubljane, ki jih hrup lokalov nenehno obremenjuje. Tu pa se pojavi še drug problem. Globe za večje trgovine (npr. Emporium) oziroma znane lokale ne predstavljajo visokega zneska v primerjavi z dobičkom, ki ga imajo, ko z glasno glasbo privabljajo stranke in tako kljub kazni nadaljujejo s kršenjem (2, 4). Trenutna ureditev je za središče Ljubljane torej neučinkovita. Rešitev bi lahko predstavljala odločitev občine, da trgovinam in gostinskim lokalom v celoti prepove zunanje zvočnike ali pa z meritvami intenzitete določi standarde glasnosti zunanjih zvočnikov, tako da ti ne bi v tolikšni meri motili okolice. Predvajanje glasbe bi se lahko, v skladu s predlogi prebivalcev starega dela mesta, tudi časovno omejilo v določenem delu dneva. K reševanju problema bi pomembno pripomogle tudi višje globe za pravne osebe (2).
Kjer se pojavljajo neskladja med zahtevanimi in dejanskimi razmerami glede obremenitve s hrupom ter kjer je čezmerna obremenitev okolja večja, je povzročitelj obremenitve dolžan pripraviti in izvesti sanacijski program. V kolikor ta ustrezne zaščite pred hrupom ne zagotovi, se izvedejo različne sankcije, od globe pa do prepovedi obratovanja. Tako je bilo v Sloveniji uspešno rešenih že nekaj primerov čezmernega hrupa v zadovoljstvo ljudi, ki prebivajo v neposredni okolici virov hrupa. Najpogosteje je šlo za lokale, ki so z glasno glasbo in razgrajanjem gostov kratili nočni red in mir npr. diskoteka Lipa v Medvodah in še nekateri drugi, manj znani lokali v različni krajih po Sloveniji (5, 6, 7, 8).

ZAKLJUČEK
Rezultati raziskav kažejo vse večje število virov hrupa in njihove naraščajoče intenzitete, kar vodi do velikega števila pritožb prebivalstva. Tudi vse večja ozaveščenost družbe je eden od razlogov, ki so vplivali, da je hrup postal integralen del okoljske zaščite tudi v Sloveniji. Cilj okoljske politike na tem področju je znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa in preprečitev pojavljanja novih virov. Kakovostno življenjsko okolje z nižjo ravnijo hrupa pa zahteva tudi javnost. S podrobnejšim spoznavanjem zakonodaje in same problematike, lahko kritično ocenimo predlagane ukrepe. Realizacija ukrepov je težka, ker je, kljub temu da je naša družba vse bolj ozaveščena, globalno gledano vseeno odzivnost množice premajhna. Pomembno se je zavedati problematike in prepoznavati pomembnost izvajanja ukrepov na dolgi rok, saj se moramo zavedati da bomo s tem izboljšali naše zdravje in zdravje prihodnjih generacij.

VIRI * The Financial Crisis and Global Health. Pridobljeno 11. 3. 2013 s spletne strani: http://www.who.int/mediacentre/events/meetings/2009_financial_crisis_report_en_.pdf /11.3.2013. * Stuckler D, Basu S, Suhrcke M, McKee M. The health implications of financial crisis: A review of the evidence. Ulster Med J 2009; 78(3): 142-14 * * 1. Mnenje o vplivih glasbe na zdravje in počutje ljudi, predvsem, ko glasba postane hrup. Pridobljeno 13. 12. 2013 s spletne strani: http://www.enoglasba.info/wp-content/uploads/MNENJE_Hrup_16OKT13.pdf * 2. Zapisnik 17. seje Sveta Četrtne skupnosti Center, Mestne občine Ljubljana. Pridobljeno 13. 12. 2013 s spletne strani: http://www2.arnes.si/~supgiskr/cs/ZapisnikiArhiv/ZAPISNIK17.seja.html * 3. Kulturna podoba stare Ljubljane. Pridobljeno 13. 12 .2013 s spletne strani: http://www.enoglasba.info/?page_id=107 * 4. Galerija Emporium – Policija. Pridobljeno 13. 12. 2013 s spletne strani: http://www.enoglasba.info/?page_id=126 * 5. Zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru. Pridobljeno 13. 12. 2013 s spletne strani: http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/IJU_zapisniki/121203_Zapisnik_0610_498_2010_14_ZUP.pdf * 6. Lipa nocoj brez zabave. Pridobljeno 13. 12. 2013 s spletne strani: http://www.zurnal24.si/se-bo-lipa-danes-odprla-clanek-202381 * 7. Odločba sodbe U 122/2004 Upravnega sodišče Republike Slovenije. Pridobljeno 13. 12. 2013 s spletne strani: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/59428/# * 8. Odločba sodbe U 932/2010 Upravnega sodišče Republike Slovenije. Pridobljeno 13. 12. 2013 s spletne strani: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/upravno_sodisce_rs/2012032113054023/

9. http://www.epi-spektrum.si/?mid=178&nStran=vsebina

10. http://www.zzv-lj.si/promocija-zdravja-in-zdravstvena-statistika/zdrave-sole/okoljski-hrup-in-zdravje02032010.pdf

11. http://www2.zf.uni-lj.si/ri/publikacije/dan2009/11.pdf

12. http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/hrup.pdf

13. https://osha.europa.eu/sl/publications/factsheets/58 *

Similar Documents